NERJAVEČE JEKLO?

Leta 1913 je angleški metalurg Harry Brearley, medtem ko je eksperimentiral z različnimi vrstami jekla za izdelavo orožja, po naključju odkril, da dodajanje kroma nizkoogljičnemu jeklu povzroča, da je jeklo odporno na korozijo in madeže.

Nerjaveče jeklo je zlitina, ki vsebuje najmanj 10,5 % kroma. Znano je tudi pod imenom inox, ki izhaja iz francoske besede »inoxydable« ali pod nemškim imenom »rostfrei«.

Drugi elementi, ki utrjujejo njegovo strukturo ter povečujejo njegovo odpornost na korozijo, pa so še druge kovine (nikelj, molibden, titan, baker) ali nekovine (ogljik, dušik). Kljub temu, da obstaja več vrst nerjavečega jekla, je glavni pogoj za ta naziv dejstvo, da je jeklo odporno na korozijo oziroma rjo. Korozija se pojavi predvsem v vlažnih prostorih ali na vlažnih površinah.

Poglejmo si, katere so, poleg odpornosti na korozijo, glavne prednosti nerjavečega jekla.

a) Lažje čiščenje in vzdrževanje.
b) Dolga življenjska doba.
c) Onemogoča nabiranje bakterij.
d) Privlačno na pogled.
e) Ne vpliva na okus hrane.
f) Odporno je na praske.
g) Možno je njegovo popolno recikliranje.

Na trgu obstajajo čistilna sredstva za čiščenje nerjavečega jekla, ki sicer niso draga, a nekateri pravijo, da je navaden kis prav tako učinkovit za čiščenje površin iz nerjavečega jekla. Kis delovne površine tudi dezinfecira, kar večina čistilnih sredstev ne zmore.

Nerjaveče jeklo je torej trajen material, znan po svoji odpornosti in dolgi življenjski dobi. V profesionalnih kuhinjah je inox zaradi lažjega čiščenja in sterilnosti površin najbolj priljubljen material.